Studio pilota
Pilot study
Zbiranje podatkov, analiza in priprava projekta s strani podjetja O2UP srl
CILJ
Ocenjevanje fizioloških odzivov na visokokoncentrirani dodatni kisik iz izdelka UltraOxy pri več vrstah predmetov in telesnih dejavnostih.
Poleg tega je bil cilj študije opredeliti praktične načine in metode za dodajanje prehranskih dopolnil med športnimi dejavnostmi.
UVOD
Do zdaj je v znanstveni literaturi le malo raziskav o dodajanju kisika prek prenosnih naprav.
V nekaterih študijah so opazili izboljšano učinkovitost pri dajanju hiperoksičnega zraka prek mask s stacionarnim aparatom (Cardinale, 2018). V redkih izvedenih študijah ni bil podrobno raziskan fiziološki odziv na to snov in metode uporabe te snovi.
Dodajanje kisika je pogosto povezano s kliničnim zdravljenjem nevroloških bolnikov ali bolnikov s težavami z dihanjem (White, 2013).
Športna uspešnost je povezana z boljšimi rezultati na tekmovanjih ter z izboljšanjem sposobnosti regeneracije v kratkem, srednjem in dolgem obdobju med tekmovanji.
Povečana zmogljivost in kisik se pogosto povezujeta s fiziološkimi spremembami, do katerih pride zaradi treninga na višini ali zaradi metod, ki spreminjajo delni tlak v hiperbaričnih komorah (Bailey, 1997; Wilber, 2004).
Nasprotno pa bi lahko dodajanje kisika prek prenosnih naprav postalo nov metodološki pristop v športni in klinični praksi, zlasti glede na najnovejše raziskave, opravljene z uporabo stacionarnih naprav.
Le nekaj študij je podalo smernice za dodajanje glede časa uporabe in števila inhalacij. Nekatere študije so pokazale le, da so fiziološke spremembe odvisne od višje koncentracije vdihanega O2 ali so pokazale izboljšanje v smislu opravljenega dela (Heller, 1995) ali da višje koncentracije v tkivih vodijo k hitrejšemu okrevanju, zlasti pri občasnih dejavnostih (Nummela, 2002), čeprav brez preučevanja srčno-respiratornih in presnovnih prilagoditev.
Zato je zanimivo področje raziskav preučevanje fizioloških in kardiorespiratornih odzivov ter opredelitev sredstev in metod za predpisovanje učinkovitih dodatkov.
MATERIALI V METODI
V eksperimentalnem protokolu je bilo obravnavanih več vrst športa in z njimi povezanih modelov uspešnosti. Za študijo so bile izbrane naslednje športne dejavnosti: Nogomet, vzdržljivost (tek, kolesarjenje) in CrossFit.
Sodelujoče osebe:
V študijski populaciji so bili moški in ženske, ki so bili na začetku v dobri telesni kondiciji (1 leto ali več treninga v ustreznem športu), v idealnem športnem stanju (3 treningi ali več na teden) in brez nedavnih poškodb.
V študijo je bilo vključenih 20 športnikov: 6 nogometašev, 6 CrossFitterjev (3 moški in 3 ženske) in 8 vzdržljivostnih športnikov (6 moških in 2 ženski).
Povprečna starost je bila 30 ±5 let. Povprečna višina je bila 177,5 ±7,3 cm, povprečna teža pa 75,2 ±8,6 kg.
Postopek:
Vsi preiskovanci so sodelovali v dveh testih, ki sta vključevala enako vrsto vadbe in enak postopek.
Preiskovanci so opravili test na IZHODIŠČNI RAVNI (T0) s katerim so opazovali svoj fiziološki odziv na vadbo, ki je bila značilna za njihov šport, brez zunanjih dejavnikov, ki bi vplivali na njihovo zmogljivost.
Preiskovanci so 7 dni po T0 opravili ponovno testiranje (Texp), ki je vključevalo dodatno spremenljivko.
Med drugim testiranjem je bil vsakemu udeležencu v študijski skupini pod dvojno slepimi pogoji (niti udeleženci niti preiskovalci niso vedeli za vrsto dodatka) naključno dodeljen dodatek inertnega plina brez vonja, ki je bil doveden iz prenosne posode, ki je vsebovala 21 % O2 v zraku za dihanje (Air) ali čistega kisika za dihanje (UltraOxy).
Protokol dodajanja je vključeval 8 inhalacij (samo skozi usta, nosnice so bile zaprte) pred začetkom vadbe in med vsemi fazami okrevanja v preskusnem protokolu.
Pri vseh kontrolnih in eksperimentalnih testih so bili s prenosno napravo za presnovno testiranje Cosmed® K5 izmerjeni naslednji parametri: VO2 poraba kisika, ml/kg/min), VE (ventilacija, L/min), RF (frekvenca dihanja 1/min), RQ (dihalni kvocient), HR (srčni utrip), TAU (kinetika hitre aerobne porabe), LA (laktat v krvi).
Krvni laktat je bil izmerjen z napravo Arkray® Lactate Pro 2, ocena zaznanega napora pa je bila izmerjena na lestvici RPE Borg CR-10.
Eksperimentalni protokol:
Nogometni protokol:
-
(T0)
5 min standardiziranega ogrevanja,
3 × 4 min shuttle teka na 25 + 25 m v 10 sekundah z 20 sekundami REC,
1 min 30 s MACRO REC,
Krvni laktat na koncu serije + RPE,
BKrvni laktat 5 minut po koncu testa. -
(Texp)
enako kot T0 vendar z 8 x INHALACIJAMI, pred in med odmorom REC.
Protokol za vzdržljivost:
-
(T0)
Test maksimalnega porasta za določitev najv. VO2 in anaerobnega praga VT2,
3 × 4 min teka/kolesarjenja pri hitrosti/moči anaerobnega praga VT2,
1 min 30 s MACRO REC,
Krvni laktat na koncu serije + RPE,
Krvni laktat 5 minut po koncu testa. -
(Texp)
enako kot T0 vendar z 8 x INHALACIJAMI, pred in med odmorom REC.
Protokol CrossFit:
-
(T0)
3 × 3 min AKTIVNOST/1 min 30 s POČITEK od: 20/16 kal. kolo za funkcionalno vadbo 20/16 DB dvig iz predklona + čim več vojaških poskokov,
Krvni laktat na koncu serije + RPE,
BKrvni laktat 5 minut po koncu testa. -
(Texp)
• enako kot T0 with 8 x INHALACIJAMI, pred in med odmorom REC.
Statistična analiza:
Vsi parametri, izmerjeni v vsaki preizkusni seansi, so bili analizirani v programih Excel in JASP.
Te vrednosti so bile prikazane kot povprečje, izračunani so bili standardni odkloni, morebitne razlike med obema pogojema pa so bile določene s T-testom.
REZULTATI
V študiji je bilo skupaj ocenjenih 20 oseb.
Vseh 20 udeležencev je opravilo test v osnovni fazi (T0), brez dodatkov in z enakimi vadbenimi postopki, kot so bili uporabljeni pri naslednjem testu, opravljenem z dodatkom 21-odstotnega dihalnega zraka O2 ali čistega dihalnega kisika (UltraOxy).
Povprečna poraba kisika v testih je bila 40,7 ±5,2 in 46,0 ±6,3 ml/kg/min v dveh testih IZHODIŠČNE VREDNOSTI T0 ter 39,4 ±5,1 in 46,2 ±6,0 ml/kg/min v dveh testih Texp (ZRAK in O2; 8 vdihov).
Povprečna vrednost kardiorespiratornih in presnovnih parametrov pri testih IZHODIŠČNE VREDNOSTI (T0),Texp (zrak) in Texp (O2; 8 vdihov) je prikazana v spodnji preglednici.
Med IZHODIŠČNO VREDNOSTJO (T0) in Texp (zrak) ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik v parametrih.
Pri primerjavi med IZHODIŠČNO VREDNOSTJO (T0) in Texp (8 VDIHOV O2), sta se parametra ventilacije RF (frekvenca dihanja) in TAU (kinetika dihalnega sistema) pomembno razlikovala (oba p < 0,01).
Povprečna skupna vrednost za RF je bila 47,3 ±10,1 (T0), in 43,6 ±9,0 pri Texp (O2, 8 vdihov).
TAU je bila 49,8 ±12,8 sekunde (T0) in 42,1 ±12,7 sekunde pri Texp (O2, 8 vdihov).
+ SLIKA GRAFIKONA


RAZPRAVA
Namen te študije je bil izmeriti fiziološke odzive na dodatni kisik iz prenosne posode UltraOxy pri različnih vrstah oseb in športov. Poleg tega je bil cilj študije ugotoviti, ali je bil poseben eksperimentalni protokol, ki je vključeval uporabo UltraOxy (8 vdihov pred in med vadbo), učinkovitejši od drugega. Prilagoditve so opazovali v akutnem okolju (v obdobju vadbe) med različnimi oblikami telesne dejavnosti.
Pomembno je omeniti, da dodatni kisik, ki se dovaja z vdihavanjem, ni na seznamu prepovedanih metod.
Nekatera podjetja trenutno vlagajo v to področje, čeprav o tem ni obsežne literature in so se šele pred kratkim pojavili dokazi, da lahko dodatki z visoko koncentracijo kisika izboljšajo telesno zmogljivost.
Nedavne študije so analizirale fiziološke prilagoditve v smislu sprememb laktata v krvi, SpO2 in HR po dodajanju zraka z visoko vsebnostjo kisika. Poleg tega se pogosto preverjata tudi ocena zaznanega napora (RPE) in kognitivna zmogljivost.
V nekaterih študijah so ocenili odzive po vadbi z vidika oksidativnega in vnetnega stresa. Večina študij zagotavlja dokaze, čeprav brez poglobljenih raziskav kardiorespiratorne komponente.
Ta pilotna študija je prva, ki je merila kardiorespiratorne odzive na vdihavanje kisika.
V akutnem okolju je mogoče opaziti, da sta kinetika absorpcije dihalnega sistema in frekvenca dihanja pri preiskovancih pri testih Texp (O2; 8 vdihov) bistveno nižji kot pri kontrolni skupini na IZHODIŠČNI VREDNOSTI T0 .
Na splošno telo dinamično uravnava frekvenco dihanja, da ohranja ravnovesje med vnosom kisika in izločanjem ogljikovega dioksida ter tako zagotavlja pravilno delovanje telesa.
Vemo, da se ta regulacija odziva na živčne ali kemične dražljaje.
Regulacija poteka predvsem prek živčnega sistema, odvisno od potreb telesa glede vnosa kisika in izločanja ogljikovega dioksida.
Pri tem ima ključno vlogo dihalni center, ki se nahaja v možganskem deblu.
Na uravnavanje frekvence dihanja vpliva več dejavnikov:
-
Ravni ogljikovega dioksida (CO2):
glavna spodbuda za dihanje je povečanje ravni CO2 v krvi. Ko se količina CO2 poveča, telesni kemični receptorji pošljejo signal dihalnemu centru, da poveča frekvenco dihanja in tako odstrani presežek CO2 . -
Ravni kisika (O2):
glavni dražljaj je povečana koncentracija CO2, vendar lahko na dihanje vpliva tudi raven kisika v krvi. Nizka raven kisika lahko spodbudi dihanje. -
PH krvi:
spremembe pH krvi, ki so večinoma posledica prisotnosti CO2, lahko vplivajo na dihanje. Telo poskuša vzdrževati kislinsko-bazično ravnovesje in v skladu s tem uravnava dihanje. -
Telesna dejavnost in presnova:
vadba in presnova vplivata na nastajanje CO2 v telesu. Med telesno dejavnostjo se na primer poveča frekvenca dihanja, da bi zadostili potrebam po kisiku in odstranili CO2 ki nastaja pri presnovi.
-
Živčni dražljaji:
nekateri živčni dražljaji, vključno s stresom in tesnobo, lahko prek avtonomnega živčnega sistema vplivajo na frekvenco dihanja.
Hipoteza te študije je, da je pri preskusnem stanju, ki je vključevalo vdihavanje zraka z višjo vsebnostjo kisika (O2) v zadostnih količinah in pretokih (8 VDIHOV), vnos kisika zadostoval za modulacijo nadzora perifernega živčnega sistema (povezanega s kemično komponento) dihalnega odziva.
RF (frekvenca dihanja) je bila namreč bistveno nižja (P < 0,01) pri IZHODIŠČNI VREDNOSTI T0 s 47,3 ±10,1 T0 with 47.3 ± 10.1 (T0) kot pri Texp (O2; 8 vdihov) with 43.6 ± 9.0.
Pomembno je omeniti, da je samo testno stanje z 8 VDIHI privedlo do minimalnega vnosa zraka z visoko vsebnostjo kisika, ki je zadostoval za spremembo živčno posredovanih dihalnih odzivov, saj sta ta pretok in količina (približno 30–40 sekund vdihavanja) verjetno dovolj učinkovita.
Število vdihov je v skladu z drugimi študijami, ki so poročale o izboljšanju zmogljivosti s podobnimi metodami (8 vdihov/30–45 s).
Ta prilagoditveni odziv na zmanjšanje števila vdihov na minuto je bil povezan tudi s prisotnostjo TAU, hitrejšo in bistveno drugačno kinetiko odziva VO2 še vedno v poskusni skupini, kot v kontrolni (49,8 ±12,8 sekunde IZHODIŠČNE VREDNOSTI (T0) in 42,1 ±12,7 sekunde pri testu Texp (8 vdihov O2); p < 0.01).
TAU (časovna konstanta) za absorpcijo kisika je parameter, ki se uporablja za opis dinamičnega odziva sistema za absorpcijo kisika na vhodne spremembe ali dražljaje.
Matematično predstavlja čas, ki je potreben, da telesni vnos kisika doseže 63,2 % celotne variacije kot odziv na motnjo, ki je v naši študiji povezana z dodajanjem zraka z višjo vsebnostjo kisika.
Na TAU vpliva več dejavnikov, vključno z genetiko, starostjo, stopnjo treninga, zdravjem preiskovanca in specifičnostjo izvedene vadbe.
Glede mehanizma nadzora kinetike VO2 sta bili predlagani dve nasprotujoči si hipotezi.
Prva je, da je hitrost povečanja VO2 na začetku vadbe omejena z zmožnostjo dovajanja kisika v aktivno mišico.
Druga hipoteza je, da sposobnost uporabe kisika pri mišični vadbi deluje kot omejitveni dejavnik hitrosti povečanja VO2.
O teh hipotezah se še vedno razpravlja. Na športnem in zdravstvenem področju se je pokazalo, da so nižji in hitrejši TAU lahko povezani z boljšo zmogljivostjo (Dupont, 2005; Dupont, 2010), manjšim kisikovim dolgom (EPOC) in predvsem s hitrejšim časom okrevanja zaradi pospešenega prilagoditvenega odziva (Xu, 1999).
Primeri TAU nekaterih testiranih subjektov:


SKLEPI
Čeprav je bila ta študija izvedena na omejenem vzorcu (n = 20), je praktično pokazala, da je dodajanje zraka z visoko vsebnostjo kisika iz prenosne posode UltraOxy samo pri testu z 8 VDIHI z minimalnim časom uporabe 30–45 s privedlo do nižjih frekvenc dihanja pri testiranih osebah, kar je verjetno pomenilo manj dela za dihalne mišice in s tem manjšo utrujenost (Mador, 1991).
Poleg izboljšane zmogljivosti dihalnega sistema za delo v smislu učinkovitosti in uspešnosti mišične mehanike so bile opažene tudi hitrejše vrednosti VO2 TAU.
Ta druga prilagoditev v akutnem okolju bi teoretično hitreje sprožila odzive za presnovno okrevanje na periferni in celični ravni, kot je bilo že ugotovljeno v podobnih študijah o kinetiki kardiorespiratornega sistema (Healy, 2003).
Izdelek UltraOxy se je izkazal za učinkovitega pri izboljšanju odziva mehanskega dihalnega vzorca (RF), ne da bi spremenil kardiorespiratorne parametre, kot sta VO2max ali HR, pri sodelujočih osebah.
Poleg tega bi dodatek z jasno določenim časom uporabe (> 30 s) povzročil akutne spremembe v kinetiki absorpcije aerobnega sistema, kar bi omejilo začetni kisikov dolg in povzročilo hitrejšo delovno sposobnost ter posledično okrevanje po naporih visoke intenzivnosti s prekinitvami, ki se lahko pojavijo pri športih, kot so CrossFit, nogomet in nekateri vzdržljivostni športi.
REFERENCA
Wyton, Lee (2018). Ali imajo prenosni rekreativni dodatki kisika enake fiziološke koristi kot druge oblike hiperoksičnega okolja med zmerno intenzivnim kolesarjenjem? Univerza v Chichestru, Oddelek za šport in telesno vadbo.
CYR KIRK, Shannon; BILLAUT, François. Hyperoxia improves repeated sprint ability and the associated training loadin athletes. Frontiers in Sports and Active Living, 2022, 4: 817280
White, J., Dawson, B., Landers, G., Croft, K., & Peeling, P. (2013). Effect of supplemental oxygen on post exerciseinflammatory response and oxidative stress. European Journal of Applied Physiology, 113(4), 1059 1067.
MAEDA, Takafumi; YASUKOUCHI, Akira. Izginotje laktata v krvi med dihanjem plina z visoko vsebnostjo kisika po vadbi v dveh različnih skupinah telesne pripravljenosti pri obremenitvi, določeni na 70 % VO2max. Applied Human Science, 1997,16.6: 249 255.
CARDINALE, Daniele A.; EKBLOM, Björn. Hyperoxia for performance and training. Journal of sports sciences, 2018,36.13: 1515 1522.
Heller J. Diagnostika anaerobniho vykonua capacity pomoci all out testu. Tel. vých. sport. mlád. 1995; 61:35 40.
BAILEY, Damian M.; DAVIES, Bruce. Physiological implications of altitude training for endurance performance atsea level: a review. British journal of sports medicine, 1997, 31.3: 183 190.
Castillo RL, Salinas Y, Ramos D. Efectos biológicos de la exposición a distintas concentraciones de oxígeno: desde lahipoxia hipobárica al oxígeno hyperbárico [Biološki učinki zaradi izpostavljenosti različnim koncentracijam kisika, od hipo do hiperoksemije]. Rev Med Chil. 2022 Oct;150(10):1351 1360. Špan. doi: 10.4067/S003498872022001001351. PMID: 37358094.
WILBER, Randall L., et al. Effect of FIO2 on oxidative stress during interval training at moderate alti tude. Medicineand science in sports and exercise, 2004, 36.11: 1888 1894.
MADOR, Jeffery. Respiratory muscle fatigue and breathing pattern. Chest, 1991, 100.5: 1430 1435
HEALY, Rhiannon D., et al. Relationship between VO2peak, VO2 Recovery Kinetics, and Muscle Function in OlderAdults. Gerontology, 2023, 69.11: 1278 1283
DUPONT, Grégory, et al. Relationship between oxygen uptake kinetics and performance in repeated runningsprints. European journal of applied physiology, 2005, 95.1: 27 34
DUPONT, Gregory, et al. Faster oxygen uptake kinetics during recovery is related to better repeated sprintingability. European Journal of Applied Physiology, 2010, 110: 627 634
XU, Fan; RHODES, Edward C. Oxygen uptake kinetics during exercise. Sports medicine , 1999, 27: 313 327.
SUCHÝ, J.; HELLER, J.; BUNC, V. THE EFFECT OF INHALING CONCENTRATED OXYGEN ON PERFORMANCE DURINGREPEATED ANAEROBIC EXERCISE. Biology of Sport, 2010, 27.3
Heller J. Diagnostika anaerobniho vykonua capacity pomoci all out testu. Tel. vých. sport. mlád. 1995;61:35 40
Nummela A., Hamalainen I., Rusko H. Effect of hyperoxia on metabolic response and recovery in intermittentexercise. Scand. J. Med. Sci. Sports. 2002;12:309 315